Splošno

Plumerija ozriroma Frangipani je rod iz družine pasjestrupovk (Apocynacae). Njena prvotna  domovina je Srednja Amerika in Mehika, od koder se je razširila na vse konce sveta. Največ so temu pripomogli morjeplovci in raziskovalci novega sveta. Danes je rastlina razširjena po večjem delu Azije, Južne Amerike, Avstralije, Japonske, na otokih Pacifika in Sredozemskega morja, v Afriki jo najdemo predvsem na severu in skrajnem jugu. Raste in cveti celo na Alaski in na Švedskem. Seveda ne na prostem.

Rastlina je ime dobila v čast francoskem botaniku iz 17. stoletja Charlesu Plumieru, kateri je v tistem času raziskoval in obenem dokumentiral floro in favno Novega sveta. Pravzaprav bi se morala imenovati Plumierija. Še dandanes ni jasno, zakaj plumerija in ne plumierija. Za ime Frangipani pa je zaslužna plemiška družina iz Italije, kateri so že v 16. stoletju dali rastlini ime po parfumu Marquis Frangipani, na katerega jih je spominjal njen vonj. Ni pa bil Charles Plumier prvi, ki je opisal plumerijo. Ta zasluga vseeno pripada španskemu duhovniku Franciscu de Mendozi, ki je to naredil že davnega leta 1522.

Obstaja veš različnih vrst. Večinoma so to listopadna drevesa oziroma grmičevja. Nekatera pa so tudi zimzelena. Vrste se med seboj razlikujejo po različnih barvah in oblikah cvetnih listov, vonju in po različnih barvah in oblikah listov. S svojim nepozabnim, omamnim vonjem privablja opraševalce, predvsem vešče. Ta vonj je najmočnejši prav zvečer, ko ga je moč vonjati daleč naokoli. Cvet nima nektarja a vendar ga vešče, medtem ko iščejo nektar, oprašijo s prenosom peloda iz cveta na drugi cvet. Plumerija vsebuje strupen bel mleček. Ob stiku z njim si je potrebno umiti roke z milom in tekočo vodo. V nekaterih državah ta mleček uporabljajo tudi v zdravilne namene.